30. 9. 2021
Med obiranjem hmelja se z njive odstrani celotna nadzemna biomasa rastlin. Po obiranju storžkov na obiralnem stroju ostane preostala biomasa (listi in trte – stebla) kot ostanek. Ta predstavlja dragocen vir organske snovi in hranil, ki jih lahko vrnemo na kmetijske površine. Kompostiranje hmeljevine po obiranju je ena od možnosti za zapiranje kroga hranil na hmeljarskih kmetijah. Težava pa je v materialu, iz katerega so izdelane vrvice – vodila, ki med rastjo služijo kot opora hmelju. Polipropilenske vrvice ostanejo po obiranju prepletene v hmelejvini in se pri kompostiranju ne razgradijo, kar preprečuje uporabo te biomase kot surovine ter predstavlja okoljski problem. Cilj je uvajanje kompostabilnih vrvic (ki se z razgradnjo med kompostiranjem pretvorijo v naravne snovi) iz obnovljivega materiala – polimlečne kisline (PLA) – v pridelavo hmelja. V iskanju optimalnega postopka smo testirali šest protokolov kompostiranja hmeljevine po obiranju. Sledili smo postopkom, ki jih hmeljarji sami izvajajo na kmetijah: prekrivanje / neprekrivanje kompostnih kupov, obračanje / neobračanje kupa, dodajanje efektivnih mikroorganizmov, bioglja in gnoja. Po sedmih mesecih kompostiranja smo analizirali kemijske lastnosti in vpliv komposta na kalitev ter rast rastlin. Vsi komposti so dosegli temperaturni prag za razgradnjo PLA, vendar je v večini kupov temperatura prehitro padla. Komposti so presegli običajne koncentracije makrohranil (C, N, P, K) v primerjavi s klasičnimi komposti. Koncentracija amonijskega dušika se je v vseh kompostih tekom kompostiranja zmanjšala. Vodni izvlečki komposta so imeli dober vpliv na kalitev semen vrtne kreše. Kompostni kup, ki je bil dvakrat obrnjen, brez dodatkov, nepokrit in drobno narezan, je bil med vsemi preizkušenimi komposti najbolj razgrajen.
