Kompostiranje hmeljeve na kmetijah – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Objavljen članek Kompostiranje hmeljeve na kmetjah: vpliv prekrivanja kupov na količino izcedne vode in kakovost komposta  (v angleščini).

Prekrivanje kompostnih kupov iz hmeljevine s polprepustno membrano po termofilni fazi do pomladi, ko je bil kompost pripravljen za uporabo, se je znatno zmanjšala količina izcedne vode in izpranih hranil. V zimskem in spomladanskem obdobju je bila pri vseh obravnavanih količinah izcedne vode zanemarljiva, prav tako pa je bila nizka tudi količina izpranih hranil. Pri obravnavi z dodatki (biooglje, pripravek učinkovitih mikroorganizmov) v večjem deležu majhnih delov (velikosti 2–5 cm) se je pokazalo, da bi bil kompostni kup verjetno smiselno pokriti že v prvih mesecih kompostiranja in ga odkrivati ​​le ob obračanju/mešanju. Po drugi strani pa je bil pri kupu brez dodatkov in z delci velikosti 2–10 cm ob času pokrivanja izcedek bistveno manjši (za 2,2- oziroma 2,5-krat), prav tako tudi količino izpranih hranil. Vsa obravnavanja so proizvedla sabilen kompost brez neprijetnega vonja, s skupno vsebnostjo dušika nad 2 % (razmerje C:N pod 20), obenem pa je bil dosežen tudi pri pragu higienizacije biomaze. Kljub temu so bile med obravnavami nekatere pomembne razlike. Kompost iz kupa z dodatkom biooglja in začetnimi delci hmeljevine velikosti 2–5 cm je bil fitotoksičan (indeks kalitve rdeče tekočine znašal 31 %), poleg tega pa so bili tudi drugi rezultati manj obetavni v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Najboljše rezultate je dosegel kup brez dodatkov in z začetnimi delci hmeljevine velikosti 2–10 cm, ki je bil pravilno mešan glede na redne meritve temperature v termofilni fazi. To obravnavanje je imelo najmanjšo količino izcedne vode in izpranih hranil, končni kompost v aprilu pa je vseboval precej več hranil in imel najvišji indeks kalitve.

Več si lahko preberete v reviji  Rastlina, prst in okolje: Rastlina, prst in okolje-